VELENJE ustvarjalno mesto

PRIHODNOST VELENJA JE NAŠ SKUPNI IZZIV!

VELENJE BO DOBILO NOVO PODOBO

Srečko Meh, župan MO Velenje Velenje je v letu 2007 prejelo priznanje Turistične zveze Slovenije za doseženo 1. mesto v vseslovenskem tekmovanju v urejenosti mest med večjimi slovenskimi mesti v akciji "Moja dežela - lepa in gostoljubna". Ponosni smo na to in podobna priznanja, saj potrjujejo, da živimo v lepem in urejenem okolju. Skrb za ohranjanje urejenosti mesta in okolice je naša skupna odgovornost in v prihodnje bomo morali tudi sami prispevati nekaj več za to. Naši načrti v letošnjem in naslednjem letu pa bodo podobo mesta bistveno spremenili. Pri izvajanju aktivnosti bo potrebno mnogo strpnosti in podpore. Še naprej bomo sledili smernicam, ki smo si jih skupaj zadali v preteklosti. Velenje je ustvarjeno s posebnim namenom - da je posebno. In ima prav vse, kar mora imeti. Je ravno prav majhno, je ravno prav veliko in je ravno prav razvito. Ravno prav, da se bo lahko pravilno usmerjen, na vseh področjih uravnotežen razvoj, uspešno nadaljeval.

V letu 1991 je bila sprejeta zakonodaja, ki ureja denacionalizacijo. Ta se tudi v Velenju končno približuje določenim rešitvam - vsaj v taki meri, da bo znano, ali vlagatelji denacionalizacijskih zahtevkov sploh izpolnjujejo pogoje, da so denacionalizacijski upravičenci ter kje in v kolikšni meri so upravičeni do vračila v naravi. Denacionalizacija je velik zaviralec razvoja Velenja, saj se zemljišča, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča v prostorskih planih, ne morejo uporabiti za gradnjo. V postopkih spremembe kategorizacije zemljišč pa zaradi neizkoriščenosti (nezazidanosti) teh stavbnih zemljišč pristojno ministrstvo ne dovoli večjih sprememb kmetijskih zemljišč v stavbna na z denacionalizacijo »neobremenjenih« območjih.

V Velenju so nekatera izmed najbolj uspešnih podjetij v Sloveniji. Velenjska gospodarska rast je enaka slovenskemu povprečju, prehitela pa ga je v mikro podjetjih oziroma osebah, ki imajo delo v lastni režiji. Na določenih področjih je napredek otežen zaradi naravnih danosti, le-te pa lahko izkoristimo za razvoj drugih področij. Na voljo ni več prostih površin za velike gospodarske cone, jezera in njihova okolica pa dajejo možnosti za razvoj turizma, ki pa ga moramo obogatiti z izvirno ponudbo. Za nas sta primerna tudi poslovni in kongresni turizem. V Velenju imamo veliko znanja in izkušenj, dobrih praks, ki jih lahko delimo z drugimi. Prav naš »know how« je eden izmed najvrednejših potencialov našega nadaljnjega razvoja.

Tako vam v reviji Razvoj predstavljamo nekatere od projektov, ki bodo zaznamovali mesto v letošnjem in prihodnjih letih.

V Mestni občini Velenje smo si zastavili dolgoročno politiko in jo zapisali v viziji:
»V Velenju vam bomo ponudili življenje v enem izmed najlepše urejenih evropskih in slovenskih mest, v zelenem mestu, ki ga prebivalke in prebivalci gradimo s srcem. Velenje bo mlado mesto, ki bo drugim mestom v Evropi služilo kot vzorčni model za kakovostno življenje, ki bo ponudilo zelo dobre izobraževalne ustanove, izbrano kulturo, pogoje za vzgojo mladih vrhunskih športnikov in obenem široko rekreacijsko ponudbo. Velenje bo vedno mesto priložnosti, bo raziskovalno okolje, kjer se bodo kresale ideje in izzivi. Pri uvedbi novih podjetniških in gospodarskih programov bomo sledili interesu investitorjev, sanacija in varovanje okolja pa bosta ostali temeljni vrednoti in osnovi nadaljnjega razvoja. Odgovorno gospodarstvo upošteva naravo, sosesko, kakovost življenja ljudi in temeljne vrednote človeštva. Pri nas se boste kot posameznik ali kot družina počutili prijetno, ker bomo vedno skupnost prijaznih ljudi. Česar niste našli drugje, boste zagotovo našli tu.«

Srečko Meh, župan MO Velenje

VELENJE V SODOBNI TEHNO-EKONOMSKI PARADIGMI

V sodobnem svetu na gospodarsko konkurenčnost podjetij, regij, držav in njihovih ekonomskih integracij vpliva sposobnost aplikacije informacijskih tehnologij v večino izdelkov in procesov ter sposobnost pridobivanja komparativnih prednosti z rastjo kvalitete svoje ponudbe (tehno-ekonomska paradigma, temelječa na fleksibilnih informacijskih tehnologijah). Spreminjanje kvalitete vodi v diferenciacijo produktov (dobrin, saj storitve iz tega procesa niso izvzete), ta pa preko monopolistične konkurence omogoča gospodarskim subjektom prevzemanje ustreznega tržnega deleža, zniževanje stroškov na enoto produkta, rast dobičkov in plač. Spreminjanje kvalitete izdelkov in storitev je odvisno od razvojne naravnanosti podjetij in od podpore, ki jim jo s svojo strateško politiko pri tem daje država. Posledica že dosežene ravni razvoja v neki regiji je kumulacija specifičnih izkušenj in znanj, tako da postane »človeški kapital« na tem območju dodaten vzvod nadaljnje krepitve konkurenčnosti gospodarskih subjektov, ki investirajo v tej regiji ter spodbuda podjetjem iz ostalega sveta za investicije na tem območju. Zakonitosti razvojne uspešnosti posameznih mest in regij proučuje posebna smer ekonomske znanosti geografska ekonomika. Nosilci regionalne ali mestne politike lahko spodbujajo koncentracijo gospodarske dejavnosti z ustvarjanjem ustreznih kadrovskih in prostorskih pogojev, pri uspešnosti njihove dejavnosti pa obstojita dve pomembni prelomnici:
»sustain point« nastopi takrat, ko postane aglomeracija (grozdenje ali koncentracija) določene gospodarske aktivnosti možna,
»break point« pa nastopi, ko postane takšna aglomeracija neizogibna.
Splet ukrepov razvojne politike mesta Velenje, prikazan v tem zborniku, sledi sodobni geografski ekonomiki. Pri tem kaže upoštevati, daje precej kadra s specifičnimi znanji, izkušnjami in spodobnostmi v Velenju z okolico (regija SAŠA) koncentriranega že zaradi dolgoletnega delovanja nekaterih uspešnih velikih podjetij. Projekti, prikazani v tem zborniku, ki bodo vplivali na dodatno krepitev »človeškega kapitala«, so: »Pro Mobility Platforms for the Promotion and Support of Quali-fying Mobility«, »Mladi raziskovalci za razvoj regij ob III. razvojni osi«, »Posodabljanje in razvijanje programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe v letih 2006 in 2007«, »Izobraževalno središče Inštituta Erico Velenje«, »Regijski center za evropsko mobilnost strokovnega kadra«.

»Krepitev mreže javnih neprofitnih ustanov za izobraževanje odraslih za izvajanje različnih programov in ravni pismenosti odraslih v SAŠA regiji«, »Visokošolsko izobraževalno središče«, »Nova priložnost najbolj kvalitetno izveden projekt v akciji Sokrates Grundtvig v letu 2007«. Projekti, ki izboljšujejo prostorske pogoje za nadaljnjo aglomeracijo gospodarske dejavnosti na območju mesta Velenje, pa so zlasti: »«Velenje e-mesto«, »Komunalna ureditev poslovne cone Trebuša«, »Poslovna cona Rudarski dom, raz-vojno tehnološko središče RONDO«, »Prenova in oživitev mestnega jedra«, »Komunalna in cestna infra-struktura v poslovni coni Gorenje«, »Povezovalna cesta med industrijsko cesto in LC Klasirnica«, »Lokalne ceste v Mestni občini Velenje«, »Izgradnja podvozov (podhodov) na Šaleški cesti«, »Obnova mostov v centralnih predelih Velenja«, »Izgradnja garažnih hiš v centralnih predelih MO Velenje«, »Izgradnja in prestavitev avtobusne postaje v Velenju«, pa tudi povezava Velenja z Evropskim avtocestnim omrežjem (ta v pričujočem programu ni zajeta, ker gre za skupni projekt Slovenije, je pa za uspešnost razvojne politike Velenja neizogibna).
V pričujoči predstavitvi projektov Mestne občine Velenje je tudi nekaj takšnih, ki sodijo v strateško politiko države. Sem spadajo: »Podjetniški inkubator SAŠA«, »Multikulturni center inovativnih razvojnih vsebin«, »Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) trajnostni energetski razvoj lokalnih skupnosti«, »Razvoj programa Aquavallis nano filtracija pitne vode«, »Proizvodnja fotonapetostnih modulov s kristalno silicijevimi sončni-mi celicami«. Verjetno bi kazalo evropska, državna in mestna sredstva usmeriti tudi v nekatere razvojne projekte, vezane na že obstoječo aglomeracijo gospodarskih dejavnosti v Velenju: področje elektro industrije, gradbeništva in montanistike.

dr. France Križanič,
direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani,
član Strateškega sveta za gospodarski razvoj RS

SPREJMIMO IZZIVE, KI SO PRED NAMI

Bojan Kontič podžupan MO Velenje Šaleška dolina in z njo Velenje sta v preteklih desetletjih doživela nesluten razvoj, ki se je žal odražal tudi v korenitih posegih v naravno okolje. Okoljska škoda je bila cena razvoja, ki smo jo v dolini plačali, a smo hkrati pridobili številna delovna mesta, ki so Velenje za mnoge spremenila v mesto priložnosti. Izjemno pomembno je, da smo bili sposobni iz slabosti ustvariti prednosti in tako Šaleška dolina, nekoč znana kot najbolj degradirano območje v Sloveniji, danes tako doma kot na tujem slovi kot primer uspešne sanacije in rekultivacije okolja.
Povsem pričakovano je obdobju hitrega razvoja sledilo obdobje, ko se je ustvarjanje novih, predvsem kvalitetnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, upočasnilo. Nikoli pa razvoj ni popolnoma zastal, čeprav so si nekateri v zadnjih letih zelo prizadevali ustvariti takšen vtis.
Pred časom smo zapisali, da je koncept trajnostnega razvoja poskus sinteze antagonizma med nebrzdano razsipnim kapitalizmom in radikalno ekološko obrambo narave. Danes bolj ali manj uspešno krmarimo v iskanju ravnotežja med napredkom in vzdrževanjem našega okolja za prihodnje generacije.
Na vseh področjih enakomerno razvita lokal-na skupnost je porok za kvalitetno in varno življenje. Seveda ima pomembne vzvode za doseganje razvojnih ciljev v svojih rokah država in zato prizadevanja za razvito lokalno skupnost težijo tudi k temu, da bi lahko ustrezne pogoje za življenje in delo ter dobro počutje prebivalk in prebivalcev ustvarjali in sooblikovali čim bliže, torej tisti, ki razmere najbolje poznamo in tam, kjer živimo. Pred nami je nov razvojni ciklus. Pričakovanja so velika. Tretja razvojna os ni fraza. Njena hrbtenica bo hitra cesta, ki bo dodatno odprla naš prostor in s tem odprla številne možnosti inovativnim posameznikom in skupinam.
Tudi partnerstvo, ki je bilo mnogokrat v preteklosti na preizkušnji in včasih tudi grobo izrabljeno za potrebe dnevne politike, ni prazna beseda. Zame je to sodelovanje in dogovarjanje na osnovi medsebojnega spoštovanja in upoštevanja vseh sodelujočih v občo dobrobit. Za blaginjo vseh nas. Sprejmimo izzive, ki so pred nami.

Bojan Kontič podžupan MO Velenje poslanec SD v DZ RS

Zakorakali smo v obdobje nove finančne perspektive 2007-2013

Andreja Katič Zakorakali smo v obdobje nove finančne perspektive 2007-2013, ki naj bi bila finančno »težka« za okoli 1.025,035 mrd EUR. Za Mestno občino Velenje to pomeni nove izzive, priložnosti, v pripravi so novi projekti. V letu 2007 smo uspešno prijavili dva investicijska projekta: prenovo Vile Biance ter Poslovno cono Rudarski dom - vzpostavitev prostorov za podjetniški inkubator SAŠA. Nekaj projektov je že prijavljenih na razpise, sedaj smo v fazi, ko čakamo na rezultate. Gre za projekt reditve Sončnega parka ter razne kulturne in turistične projekte.
Za uspešno pridobivanje nepovratnih sredstev je najpomembnejše kvalitetna in pravočasna priprava projektov in dokumentacije. Projekti, vključeni v to revijo, predstavljajo velik potencial za Mestno občino Velenje, da z njimi kandidiramo tudi na naj-različnejše sklade, programe ter pridobimo dodatna nepovratna sredstva za realizacijo.

Pri pripravi novih projektov smo odprti za želje, ideje in pobude iz okolja, zato nam lahko na e-naslov: ideja@velenje.si pošljete svoje predloge in jih bomo skušali vključiti v razvojne projekte

Andreja Katič, direktorica občinske uprave